Projekt Greh, sramota, simptom: samomor in njegove percepcije na Slovenskem (1850-2000)

Delavnica Suicide and Society, 14. Junij 2023, Inštitut za novejšo zgodovino

Projekt se ukvarja s fenomenom samomora na Slovenskem, ki je bil do sedaj obravnavan z vidika medicinske (zlasti psihiatrične), forenzične in psihološke stroke, historični vidik problematike pa do današnjega časa še ni doživel temeljitejše obdelave. Dejstvo, da se je stopnja samomorilnosti na območju današnje Slovenije v dobrem stoletju izjemno povišala – s 3 samomorov na 100 000 prebivalcev, kolikor je znašala po statistikah leta 1873, se je povzpela na več kot 35 (v posameznih delih države pa celo na več kot 60) v zadnjih desetletjih 20. stoletja – je kljub potencialnim napakam v teh statističnih prikazih vzbujalo in še vzbuja veliko pozornosti.

Raziskava se osredotoča na čas po dekriminalizaciji samomora po letu 1850, kar je omogočilo prenos fokusa s kaznovanja na preventivo, samomorilec pa se je spreminjal iz kriminalca in grešnika v bolnika. Teža dejanja je bila prenesena na posameznikovo vest in samomor je postal in ostal sramota za pokojnikovo družino, saj so se nadaljevale tudi prakse blatenja pokojnika, predvsem z odklanjanjem  krščanskega pokopa na posvečeni zemlji in s socialnim izobčenjem sorodnikov.

Samomor bo služil kot študija primera za širšo socialnozgodovinsko analizo premikov na področju vrednot, mišljenja, obnašanja ter prevladujočega javnega diskurza na Slovenskem v obravnavanem obdobju, raziskani pa bodi tudi izvor in posledice družbene stigme, ki dejanje samomora spremlja še danes. Raziskovalni projekt želi prispevati k razumevanju sprememb, ki so zaznamovale slovensko družbo v zadnjih dveh stoletjih, saj bodo rezultati raziskave ponudili primerjalno študijo slovenskega prostora v primerjavi s sosednjim, zlasti nemško in italijansko govorečim prostorom, pokazali njegovo specifičnost v okviru Jugoslavije ter analizirali vzroke zanjo.