Šifra projekta: J6-3123
Finančni vir: Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS
Trajanje: 1. 10. 2021–30. 9. 2024
Vodja projekta: dr. Meta Remec
Osrednji predmet analize je dejanje samomora, ki je skozi stoletja v različnih kulturnih okoljih imel različne konotacije, s historičnega vidika pa je zanimiv, saj odslikava vrednote, strahove in predsodke vsakokratne družbe. Projekt se osredotoča na samomor in njegove percepcije v času po letu 1850, ko je prišlo do dekriminalizacije samomora in s tem prenosa fokusa s kaznovanja na preventivo, oseba, ki je samomor storila, pa se je spreminjala iz kriminalca in grešnika v bolnika. Samomor, ki je bil v skladu s civilizacijskimi normami dekriminaliziran, se je premaknil na področje socialne patologije (poleg alkoholizma, brezdelništva, mladoletniškega nemira in nekaterih seksualnih deviacij), nazadnje pa je samomor postal stvar izbire in se je iz zločina, greha in simptoma spremenil v “vedenje”.
Raziskava je razdeljena na več sklopov, ki se med seboj vsebinsko in časovno prepletajo:
- od zločina do dekriminalizacije samomora,
- samomor v katoliškem in meščanskem moralističnem diskurzu in literaturi,
- od greha in sramote do bolezni in duševne stiske: samomor z vidika psihiatrije in psihologije,
- podobe samomora glede na spol in starost,
- samomor v socializmu.
Na osnovi kvantitativnih in kvalitativnih podatkov bo prikazano gibanje samomorilnosti glede na različne državne, politične in ideološke okvire, osrednji del raziskave pa bo predstavljal analizo diskurza, ki bo pokazala, kako so v vsakem od obravnavanih obdobij dojemali problematiko samomora, kako so se z njo ukvarjali ter kako je omenjeni diskurz vplival na oblikovanje družbenega reda, socialno hierarhijo ter marginalizacijo posameznikov, ki so odstopali od splošno uveljavljenih družbenih norm. Samomor bo torej služil kot študija primera za širšo socialnozgodovinsko analizo premikov na področju vrednot, mišljenja, obnašanja ter prevladujočega javnega diskurza na Slovenskem v obravnavanem obdobju. S pomočjo kritične diskurzivne analize bo raziskava osvetlila podlago, na kateri so se uveljavila sodobna dojemanja fenomena samomora, ter ponudila primerjalno študijo slovenskega prostora s sosednjim, zlasti nemško in italijansko govorečim prostorom, pokazala njegovo specifiko in analizirala vzroke zanjo, raziskala pa bo tudi izvor in posledice družbene stigme, ki dejanje samomora spremlja še danes.
Cilji projekta:
- Izvirna »longue durée« analiza fenomena samomora in lika samomorilca na Slovenskem od konca 19. stoletja dalje, ko je prišlo do formalne dekriminalizacije samomora, do sodobnosti, ko se je samomorilec pod vplivom novih teorij in razvoja psihiatrije postopno spreminjal iz kriminalca in grešnika v bolnika.
- Izvedba primerjalne študije med razmerami na Slovenskem in razvojem v sosednjem, zlasti nemško in italijansko govorečem prostoru; prikaz specifike slovenskega prostora in analiza vzrokov zanjo.
- Raziskava izvora in posledic družbene stigme, ki je spremljala dejanje samomora ter vplivala na katoliško in meščansko moralo na tem področju.
- Raziskava percepcije dejanja samomora in lika samomorilca v vsakokratnem medijskem in znanstvenem diskurzu ter njunega vpliva na spremembe v dojemanju problematike samomora, na oblikovanje družbenega reda, socialne hierarhije in marginalizacije posameznikov, ki so odstopali od splošno uveljavljenih družbenih norm.
